Viktorija Florjančič
Do začetka leta 2024 zaposlena na UP Fakulteti za management, kjer sem poučevala predmete s področja poslovne informatike. Kot upokojenka sodelujem z DOBA Fakulteto Maribor, po potrebi izvedem tudi delavnice s področja e-izobraževanja; sodelujem pa tudi v skupini strokovnjakov NAKVIS ter v Društvu Pristan – Univerza za tretjo življenjsko obdobje.
Raziskovalno me še vedno zanima uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije v izobraževanju in tudi širše, predvsem njen vpliv na naše življenje, zasebno in poklicno. Bo pa sedaj več časa za proučevanje drugih zanimiv vsebin, pa tudi za pripravo odprtih vsebin, kot je tečaj za uporabo pisarne LibreOffice za šolsko in domače delo.
V mladosti sem se ukvarjala z atletiko, zaradi česar je šport še vedno del mojega vsakdana. Tečem sicer ne več, raje hitro hodim. Telesno kondicijo vzdržujem s funkcionalno vadbo, z možem pa rada sedeva na kolo. Poleg krajših izletov po okolici, greva s kolesom tudi na dopust, kar je skladno z najino trajnostno in minimalistično naravnanostjo. Nekaj popotniških utrinkov s kolesarskih potovanj zbirava na blogu.
V prostem času rada berem, ali pa ustvarjam; različna ročna dela me spremljajo že od mladih nog, zadnja leta pa me veseli recikliranje in ponovna raba že odsluženih stvari.
Bibliografija
V priročniku je zbrana 20-letna praksa uporabe Moodla v visokem šolstvu. V preteklosti sem pripravila različna navodila za uporabo Moodla, zaznala pa sem potrebo po priročniku, ki bi učitelja vodil od načrta izvedbe predmeta do priprave e-učilnice, kot poimenujem postavitev predmeta v Moodlu. Zato se priročnik razlikuje od klasičnih priročnikov za uporabo Moodla.
Priročnik obsega 252 strani, uporaba Moodla pa je ponazorjena s 385 slikami. V priročniku sem zbrala tudi nekaj administrativnih nasvetov iz prakse.
Vpogled v priročnik in naročila.
Novo iz Založbe Univerze na Primorskem
Monografija Koronaizziv visokega šolstva obravnava odziv univerz na spletno poučevanje, ki je posledica epidemije virusa SARS-COV-2, skozi primere in dobre prakse študija na daljavo v Sloveniji. V tem okviru avtorica prikaže odzive izbranih slovenskih visokošolskih zavodov na pandemske omejitve, s katerimi se je v preteklih dveh letih soočalo slovensko visoko šolstvo, ter rezultate nekaterih projektov uvajanja študija na daljavo, ki so poleg prepoznanih dobrih praks, pomembno prispevali tudi k diseminaciji in promociji načel uspešnega študija na daljavo tako med učitelji kot tudi študenti v Sloveniji. Pri tem avtorica predstavi tudi odnos ključnih deležnikov v slovenskem visokošolskem izobraževanju do uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije, pa tudi obseg uporabe interneta ter različnih spletnih orodij med študentsko populacijo.